V zadnjem desetletju imamo zaradi podnebnih sprememb milejše zime, kar posledično pomeni, da je v zraku bistveno več vlage,kot jo je bilo nekoč in se s plesnijo srečuje marsikdo, ki se prej ni. In če doma še malce varčujemo pri ogrevanju, del hiše ali stanovanja pa sploh ne ogrevamo, s tem ustvarjamo še dodatne pogoje za nastanek plesni. Namreč, kadar v hladnih mesecih prostora ne ogrevamo dovolj, se zaradi hladnega zraka vlažnost v prostoru poveča in tako pride do pojava kondenzacije na kritičnih mestih, kot so zid za omaro, spodnja stran jogija, toplotni mostovi in severne stene. In posledično se na tistih mestih skoraj zagotovo pojavi plesen.

Ko plesen opazite, najprej reagirajte s priročnimi sredstvi, s katerimi jo boste začasno uničili.

Že manjša količina plesni je izredno nevarna!

Znanstveniki zadnja leta ugotavljajo, da je plesen bistveno bolj nevarna, kot smo mislili. Celo smrtno nevarna. Plesen je povzročitelj stotin bolezni, ki jih potem bolj ali manj uspešno zdravimo, ne da bi se vprašali kje je pravi vzrok. Že manjša plesen namreč napada naša dihala, živce in hormone, simptome pa zlahka zamenjamo z drugimi boleznimi in povzročitelji.

Zakaj plesen nastane in kako se širi?

Primarnih vzrokov za razvoj plesni je lahko več in jih je težko točno določiti. Gre za kombinacijo nepravilne gradbene zasnove, napak pri gradnji posameznih konstrukcijskih elementov ali celotne stavbe, pa tudi nepravilnega prezračevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora.

Ko imamo enkrat opravka s plesnijo, je potrebno, da hitro ukrepamo, saj se hitro tudi širi. Prenaša se namreč tako, da se spore plesni s kroženjem zraka prilepijo na gostitelja, ki je lahko človek ali žival, in se tako lahko zelo hitro razširijo po vseh prostorih. In ko začne plesen resno poseljevati naše domove, pa lahko to postane izjemno nevarno za naše zdravje, pa tudi zdravje naših živali.

Plesen je vseskozi prisotna v našem življenjskem okolju, vendar navadno v omejenih količinah. Ko pa se ustvarijo primerni pogoji, lahko v trenutku izbruhne do nepričakovanih razmer. Ponazorimo to trditev s primerom kruha. Čeprav nikjer v kuhinji ne zaznavate plesni, se bo kruh v nekaj dnevih splesnel, če ga zaprete v nepredušno vrečko. Če pa kruh pustite na zračnem mestu, kjer lahko odda vso odvečno vlago, se bo samo posušil. In popolnoma enako je v naših stanovanjih ali hišah. Plesen je že tam, samo čaka na ugodne pogoje. V ugodnih pogojih se tako, kot kruh v vrečki, tudi stanovanjski objekt lahko v samo nekaj dnevih prekrije s plesnijo.

Kaj narediti, ko odkrijemo plesen?

Ukrepati je treba čim prej. Že ko zaznamo spremembe barve na steni ali v vogalu, bi se bilo treba takoj odzvati. Prvi ukrep je, da področje poškropimo s sredstvom za uničevanje plesni, očistimo s krpico in prostor prezračimo. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi imeli doma vsaj en manjši vlagomer. To je napravica, ki jo položimo v sobo na višino enega metra – nekje sredi sobe – in merimo vlago. Idealna vlaga za stanovanje je recimo 50–55 % pri temperaturi 22, 23 stopinj Celzija. Vlaga pod 40 % ni ustrezna, ker vpliva na izsuševanje kože, lahko pa se pojavljajo tudi glavoboli in druge težave. Če pa je previsoka, nad 60 %, je stanje že alarmantno. V teh pogojih se plesen namreč zelo hitro razvija. Kjerkoli bodo torej pogoji za razvoj plesni pravi, pa naj bo to pod posteljo, za omaro, v vogalih stene, nad oknom, na okenski polici ali pa strešnih oknih, tam se bo razvila plesen.